Sedela je pred ogledalom, se ličila in razmišljala o svojem življenju. Maja je bila stara 30 let, imela je prelepega sinčka Aleša, starega 4 leta, super službo, v kateri je počela ravno tisto, kar si je vedno želela - se družila s pomembnimi ljudmi iz sveta politike in glasbene scene, bila je novinarka na mestu, vsi so jo radi vabili na tiskovne konference, bila je uspešna pri svojem delu, imenovana pa je bila tudi za novinarko leta 2008. Poleg svojega sinka je imela tudi lepo hišo na obrobju mesta, kakršno je v mladosti gledala le v revijah in v romantičnih filmih. Marsikdo je mislil, da živi idilično življenje mlade, uspešne in srečne ženske, vendar je ona prekleto dobro vedela, da temu ni tako. Ko je beseda nanesla na njenega življenjskega sopotnika, je veselje izginilo iz njenega obraza in takoj je bilo opaziti, da nekaj ni v redu.
Peter, v svojih poznih štiridesetih letih, je živel, kot da Maje in Aleša ni, kot da ne obstaja, čeprav so živeli v isti hiši, z Majo sta spala v isti postelji, si delila kopalnico in vse ostale prelepe prostore v hiši. Vendar že dolgo nista bila srečna.
Ko sta se pri njenih osemnajstih spoznala - ona je bila prvi letnik Visoke šole za novinarstvo, on pa profesor na ravno tej fakulteti,- sta se zaljubila na prvi pogled. Maja je na njegovih predavanjih vedno sedela spredaj, v njegovi bližini, upala je, da bi jo opazil in jo tudi je, čeprav tega sama ni hotela oziroma ni upala verjeti. Ko je nekega dne prišla na vpogled izpita, ki so ga pisali teden dni nazaj, se ji je lepo nasmehnil, asistentko poslal po kavo (kar je pomenilo, da naj odide in naj ga ne moti), je Majo samo potegnil k sebi in jo poljubil s tako strastjo, da so se Maji kolena zašibila in malo je manjkalo, da ne bi padla. Močno se je uprla na mizo in zbrala toliko moči, da se je odmaknila nekaj korakov nazaj ter samo čudno pogledala svojega profesorja, saj je vedela, da ne bi bilo dobro, če bi se začelo govoriti, da ona in profesor kaj imata. Zaradi tega sta svojo zvezo skrivala pred ljudmi, skrivala sta se po pisarnah v poznih večernih urah, češ da imata neke vrste inštrukcije. Tako sta živela tri leta in ko je prišel čas diplomiranja za Majo, sta bila oba zelo vesela, ona se je vselila k njemu takoj, ko je prejela diplomo, načrtovala sta poroko in res sta se poročila dve leti kasneje, ko je bilo njej 24, njemu pa 40 let. Živela sta res idilično življenje v ogromni hiši, ki sta jo opremila tako, kot jima je pasalo. Ko je Maja zanosila, je bil Peter presrečen in ko je izvedel spol zarodka, je dal izdelati zibko v svetlo modri barvi, v hiši je izbral sobo, ki je bila poleg spalnice največja, po stenah te sobe pa so oblikovalci in pleskarji narisali razne risane junake, živali, sonce, rožice, vlakce. V sobi je bilo tako veliko igrač, da se je ročno izdelana zibka komaj videla. Tako je preteklo 9 mesecev in ko je Aleš z dvotedensko zamudo prijokal na svet, je namesto Maje v depresijo padel Peter. Pustil je službo, začel je piti in se fizično in psihično znašati nad svojo soprogo. Vedno se ji je opravičil, govoril je, da mu je žal, da ne ve, zakaj to počne, da bo poiskal pomoč in Maja mu je vedno znova oprostila, čeprav je globoko v sebi vedela, da tako ne gre več.
Ko je spoznala, da v takih razmerah ne more več živeti, je spakirala kovčke in z Alešem sta odšla v hišo njenih staršev v mesto. Tako sta tam živela tri tedne in dva dni, preden je tja prišel še Peter ter jo tako pretepel, da se je v ogledalu komaj spoznala. Seveda ni nikomur hotela zaupati, kaj se ji je zgodilo in je samo rekla, da se je udarila v kljuko, z dolgimi rokavi in hlačami pa je hotela zakriti modrice, ki so nastale zaradi udarcev.
Dolgo je živela v takih brezupnih razmerah in nekega dne je imela tega dovolj. Ko se je tako gledala v ogledalo, si nanašala puder na obraz, da bi si zakrila modrico, se je odločila, da bo vsemu skupaj naredila konec, zlepa ali zgrda.
Če bi vedela zaradi prijave zoper Petra, tega sigurno ne bi storila. Ker je Peter še vedno veljal za priznanega novinarja, ki se je enostavno predčasno upokojil, nadomestila pa ga je njegova soproga, je imel tudi na policiji nekaj virov, ki jim je zaupal, oni pa njemu. Tako ga je poklical načelnik Lužan ter ga vprašal, če je to, kar je navedla žena, resnično. Seveda se je Peter izmazal in hotel očrniti Majo s tem, da je rekel, da je bila verjetno pijana, saj zadnje čase veliko pije in posledično govori neumnosti. Načelniku se je vse skupaj sicer zdelo sumljivo, saj je imela Maja ves čas na obrazu sončna očala, pa čeprav je zunaj deževalo in je začel raziskovati naprej.
Ko je prišel k Majinim staršem, sta bila oba najprej zadržana, potem pa sta se razgovorila in povedala, kako je Maja že večkrat prišla s sinom k njima za teden ali dva, ker so razmere doma nemogoče, da pa se kljub vsemu hudemu še vedno vrača domov, ker misli, da je tako najboljše zanjo. Povedala sta mu vse podrobnosti, ki jima jih je zaupala Maja, načelnik pa je pazljivo zapisal skoraj vsako besedo povedanega.
Medtem, ko je načelnik govoril s staršema, je Maja doma pospravljala in ravno postavila zadnji krožnik v pomivalni stroj ter ga priključila, da bo opral posodo. V tistem zasliši cvileče gume na dvorišču in vedela je, da se ne obeta nič lepega. Hitro je stekla v spalnico in se zaklenila ter molila, da je Peter ne najde. Pa vendar nobena molitev ni bila dovolj. Peter je dobro vedel, da je Maja doma in da se je gotovo nekam skrila, samo še poiskati jo je treba, da ji pokaže, kdo v tej hiši nosi hlače. Tako preišče vse sobe velike hiše in ugotovi, da Maje ni v nobeni sobi, tudi v spalnici ne. Maja je medtem, ko je Peter rogovilil po ostalih sobah, odklenila vrata v spalnico in zbežala skozi okno na prosto in do 100 metrov oddaljenih sosedov, od koder je poklicala svojo mamo, da bi ji povedala, kaj se dogaja.
Ravno ob koncu pripovedovanja vseh nesrečnih dogodkov v Majini družini je zazvonil telefon in mati je hitro stekla v kuhinjo do slušalke ter se oglasila. Maja je v joku komaj uspela povedati, da je moža prijavila na policiji in da je moral to verjetno izvedeti, sedaj pa jo hoče dobiti v roke. Majina mati poda telefonsko slušalko vsa nestrpna v roke načelniku, ki je poslušal, kaj ima Maja za povedati, potem pa na ogled hiše poslal dve patrulji, ki sta se nahajali v bližini.
Peter, ves razjarjen, ker ni dobil Maje, je priletel iz hiše s pištolo v roki ravno v trenutku, ko so na kraj prispeli policisti. Obkolili so ga in mu zabičali, da naj spusti pištolo in se bo tako še vse rešilo. Ker Peter tega ni hotel storiti, je eden izmed policistov spustil opozorilni strel v nebo. Točno ta strel je bil povod za to, da je Peter ustrelil enega izmed policistov in ga lažje ranil, z drugim metkom je ubil drugega policista in s tretjim metkom je sodil sebi. Seveda ga je poleg svojega strela v glavo prerešetalo še najmanj 5 strelov iz pištol policistov. Maja se je opotekla do še toplega trupla moža in njegovo glavo položila v naročje. Neutolažljivo je jokala. V tistem momentu so pred hišo prispeli tudi reševalci, ki so pomagali ranjenemu policisti, drugega so razglasili za mrtvega, prav tako pa tudi Petra, Maji pa so ponudili pomirjevala, ki jih je zavrnila in šla obvestiti svojo mati, da je z njo vse v redu, da pa se je Peter ubil, poleg tega pa je ubil še enega policista, drugega pa je ranil. Mater je še prosila, če se lahko odpelje v vrtec po Aleša, saj je bila ura ravno toliko, da bi ga morala iti iskati sama, pa tega ni bila zmožna.
Na pogrebu tri dni kasneje so Maji vsi izrekali sožalje, ona pa je bila globoko v sebi najbolj srečno bitje pod soncem, saj se je z moževo smrtjo končalo grozno obdobje v njenem življenju in slutila je, da Aleša in njo čakajo boljši časi. Seveda svojega veselja ni pokazala pred ljudmi in niti pred Alešem ne, saj je bil tako strt, da je jokal dan in noč. Ampak nekoč, se je odločila, mu bo povedala, kaj se je dogajalo in kako je oči umrl. Takrat bo Aleš verjetno razumel, da se je to moralo zgoditi.
Kmalu po pogrebu se je razvedelo, kaj se je dogajalo pri zakoncih Hočevar in tega v javnost ni spravil nihče drug kot Maja sama, saj je želela imeti pometeno pred vrati in to, da so o njenem možu vsi govorili le najboljše, jo je zelo motilo, saj je sama vedela, da niti približno ni bil dober človek, vsaj zadnjih nekaj let ne. Tako se je Maji odvalila velika skala od srca in lahko je zaživela mirno in srečno življenje skupaj z Alešem v njuni veliki hiši na robu mesta. Na čase je še pogrešala svojega moža oziroma osebo, ki je bil pred rojstvom Aleša, ampak zaradi te spremembe Aleša ni nikoli sovražila, nasprotno, imela ga je vedno rajši, saj je vedela, da on ni kriv za tegobe očeta.
Čez nekaj let se je Maja znova poročila in tako bila srečna, še vedno pa tudi uspešna novinarka, ki je potovala po svetu in raziskovala večje svetovne probleme. Bilo ji je lepo.
Peter, v svojih poznih štiridesetih letih, je živel, kot da Maje in Aleša ni, kot da ne obstaja, čeprav so živeli v isti hiši, z Majo sta spala v isti postelji, si delila kopalnico in vse ostale prelepe prostore v hiši. Vendar že dolgo nista bila srečna.
Ko sta se pri njenih osemnajstih spoznala - ona je bila prvi letnik Visoke šole za novinarstvo, on pa profesor na ravno tej fakulteti,- sta se zaljubila na prvi pogled. Maja je na njegovih predavanjih vedno sedela spredaj, v njegovi bližini, upala je, da bi jo opazil in jo tudi je, čeprav tega sama ni hotela oziroma ni upala verjeti. Ko je nekega dne prišla na vpogled izpita, ki so ga pisali teden dni nazaj, se ji je lepo nasmehnil, asistentko poslal po kavo (kar je pomenilo, da naj odide in naj ga ne moti), je Majo samo potegnil k sebi in jo poljubil s tako strastjo, da so se Maji kolena zašibila in malo je manjkalo, da ne bi padla. Močno se je uprla na mizo in zbrala toliko moči, da se je odmaknila nekaj korakov nazaj ter samo čudno pogledala svojega profesorja, saj je vedela, da ne bi bilo dobro, če bi se začelo govoriti, da ona in profesor kaj imata. Zaradi tega sta svojo zvezo skrivala pred ljudmi, skrivala sta se po pisarnah v poznih večernih urah, češ da imata neke vrste inštrukcije. Tako sta živela tri leta in ko je prišel čas diplomiranja za Majo, sta bila oba zelo vesela, ona se je vselila k njemu takoj, ko je prejela diplomo, načrtovala sta poroko in res sta se poročila dve leti kasneje, ko je bilo njej 24, njemu pa 40 let. Živela sta res idilično življenje v ogromni hiši, ki sta jo opremila tako, kot jima je pasalo. Ko je Maja zanosila, je bil Peter presrečen in ko je izvedel spol zarodka, je dal izdelati zibko v svetlo modri barvi, v hiši je izbral sobo, ki je bila poleg spalnice največja, po stenah te sobe pa so oblikovalci in pleskarji narisali razne risane junake, živali, sonce, rožice, vlakce. V sobi je bilo tako veliko igrač, da se je ročno izdelana zibka komaj videla. Tako je preteklo 9 mesecev in ko je Aleš z dvotedensko zamudo prijokal na svet, je namesto Maje v depresijo padel Peter. Pustil je službo, začel je piti in se fizično in psihično znašati nad svojo soprogo. Vedno se ji je opravičil, govoril je, da mu je žal, da ne ve, zakaj to počne, da bo poiskal pomoč in Maja mu je vedno znova oprostila, čeprav je globoko v sebi vedela, da tako ne gre več.
Ko je spoznala, da v takih razmerah ne more več živeti, je spakirala kovčke in z Alešem sta odšla v hišo njenih staršev v mesto. Tako sta tam živela tri tedne in dva dni, preden je tja prišel še Peter ter jo tako pretepel, da se je v ogledalu komaj spoznala. Seveda ni nikomur hotela zaupati, kaj se ji je zgodilo in je samo rekla, da se je udarila v kljuko, z dolgimi rokavi in hlačami pa je hotela zakriti modrice, ki so nastale zaradi udarcev.
Dolgo je živela v takih brezupnih razmerah in nekega dne je imela tega dovolj. Ko se je tako gledala v ogledalo, si nanašala puder na obraz, da bi si zakrila modrico, se je odločila, da bo vsemu skupaj naredila konec, zlepa ali zgrda.
Če bi vedela zaradi prijave zoper Petra, tega sigurno ne bi storila. Ker je Peter še vedno veljal za priznanega novinarja, ki se je enostavno predčasno upokojil, nadomestila pa ga je njegova soproga, je imel tudi na policiji nekaj virov, ki jim je zaupal, oni pa njemu. Tako ga je poklical načelnik Lužan ter ga vprašal, če je to, kar je navedla žena, resnično. Seveda se je Peter izmazal in hotel očrniti Majo s tem, da je rekel, da je bila verjetno pijana, saj zadnje čase veliko pije in posledično govori neumnosti. Načelniku se je vse skupaj sicer zdelo sumljivo, saj je imela Maja ves čas na obrazu sončna očala, pa čeprav je zunaj deževalo in je začel raziskovati naprej.
Ko je prišel k Majinim staršem, sta bila oba najprej zadržana, potem pa sta se razgovorila in povedala, kako je Maja že večkrat prišla s sinom k njima za teden ali dva, ker so razmere doma nemogoče, da pa se kljub vsemu hudemu še vedno vrača domov, ker misli, da je tako najboljše zanjo. Povedala sta mu vse podrobnosti, ki jima jih je zaupala Maja, načelnik pa je pazljivo zapisal skoraj vsako besedo povedanega.
Medtem, ko je načelnik govoril s staršema, je Maja doma pospravljala in ravno postavila zadnji krožnik v pomivalni stroj ter ga priključila, da bo opral posodo. V tistem zasliši cvileče gume na dvorišču in vedela je, da se ne obeta nič lepega. Hitro je stekla v spalnico in se zaklenila ter molila, da je Peter ne najde. Pa vendar nobena molitev ni bila dovolj. Peter je dobro vedel, da je Maja doma in da se je gotovo nekam skrila, samo še poiskati jo je treba, da ji pokaže, kdo v tej hiši nosi hlače. Tako preišče vse sobe velike hiše in ugotovi, da Maje ni v nobeni sobi, tudi v spalnici ne. Maja je medtem, ko je Peter rogovilil po ostalih sobah, odklenila vrata v spalnico in zbežala skozi okno na prosto in do 100 metrov oddaljenih sosedov, od koder je poklicala svojo mamo, da bi ji povedala, kaj se dogaja.
Ravno ob koncu pripovedovanja vseh nesrečnih dogodkov v Majini družini je zazvonil telefon in mati je hitro stekla v kuhinjo do slušalke ter se oglasila. Maja je v joku komaj uspela povedati, da je moža prijavila na policiji in da je moral to verjetno izvedeti, sedaj pa jo hoče dobiti v roke. Majina mati poda telefonsko slušalko vsa nestrpna v roke načelniku, ki je poslušal, kaj ima Maja za povedati, potem pa na ogled hiše poslal dve patrulji, ki sta se nahajali v bližini.
Peter, ves razjarjen, ker ni dobil Maje, je priletel iz hiše s pištolo v roki ravno v trenutku, ko so na kraj prispeli policisti. Obkolili so ga in mu zabičali, da naj spusti pištolo in se bo tako še vse rešilo. Ker Peter tega ni hotel storiti, je eden izmed policistov spustil opozorilni strel v nebo. Točno ta strel je bil povod za to, da je Peter ustrelil enega izmed policistov in ga lažje ranil, z drugim metkom je ubil drugega policista in s tretjim metkom je sodil sebi. Seveda ga je poleg svojega strela v glavo prerešetalo še najmanj 5 strelov iz pištol policistov. Maja se je opotekla do še toplega trupla moža in njegovo glavo položila v naročje. Neutolažljivo je jokala. V tistem momentu so pred hišo prispeli tudi reševalci, ki so pomagali ranjenemu policisti, drugega so razglasili za mrtvega, prav tako pa tudi Petra, Maji pa so ponudili pomirjevala, ki jih je zavrnila in šla obvestiti svojo mati, da je z njo vse v redu, da pa se je Peter ubil, poleg tega pa je ubil še enega policista, drugega pa je ranil. Mater je še prosila, če se lahko odpelje v vrtec po Aleša, saj je bila ura ravno toliko, da bi ga morala iti iskati sama, pa tega ni bila zmožna.
Na pogrebu tri dni kasneje so Maji vsi izrekali sožalje, ona pa je bila globoko v sebi najbolj srečno bitje pod soncem, saj se je z moževo smrtjo končalo grozno obdobje v njenem življenju in slutila je, da Aleša in njo čakajo boljši časi. Seveda svojega veselja ni pokazala pred ljudmi in niti pred Alešem ne, saj je bil tako strt, da je jokal dan in noč. Ampak nekoč, se je odločila, mu bo povedala, kaj se je dogajalo in kako je oči umrl. Takrat bo Aleš verjetno razumel, da se je to moralo zgoditi.
Kmalu po pogrebu se je razvedelo, kaj se je dogajalo pri zakoncih Hočevar in tega v javnost ni spravil nihče drug kot Maja sama, saj je želela imeti pometeno pred vrati in to, da so o njenem možu vsi govorili le najboljše, jo je zelo motilo, saj je sama vedela, da niti približno ni bil dober človek, vsaj zadnjih nekaj let ne. Tako se je Maji odvalila velika skala od srca in lahko je zaživela mirno in srečno življenje skupaj z Alešem v njuni veliki hiši na robu mesta. Na čase je še pogrešala svojega moža oziroma osebo, ki je bil pred rojstvom Aleša, ampak zaradi te spremembe Aleša ni nikoli sovražila, nasprotno, imela ga je vedno rajši, saj je vedela, da on ni kriv za tegobe očeta.
Čez nekaj let se je Maja znova poročila in tako bila srečna, še vedno pa tudi uspešna novinarka, ki je potovala po svetu in raziskovala večje svetovne probleme. Bilo ji je lepo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar