Tebi ...

Najprej si mi bil znanec, potem vedno boljši prijatelj, potem fant. Imela sem te rada, ljubila sem te, prebolevala sem te in prebolela sem te. Potem sem te lahko sprejela kot mojega najobljšega prijatelja, človeka, kateremu lahko zaupam vse in še več, človeka, kateri se smeje z mano, kateri me skuša s smehom in sarkazmom spraviti v boljšo voljo, človeka, ki mi stoji ob strani v dobrem in slabem, ki me podpira v traparijah, ki sem jih počela. 

Bil si mi vse to in še več. 

Potem je prišla ona. Vedno sem se bala tega, da te bom izgubila zaradi ženske. Da bom zaradi ženske, ki bo prišla v tvoje življenje, izgubila svojega najboljšega prijatelja. In zgodilo se je kot strela z jasnega. Kar naenkrat sem pristala med izbrisanimi. Izbrisal si me iz svojega življenja kot zadnjo smet na tem svetu. 

Razumem, da ti je veliko do nje, privoščim ti vso srečo tega sveta, ampak ne razumem, kako se lahko z lahkoto odpoveš najboljši prijateljici samo zato, da ne bi imel težav s svojim dekletom. Zakaj? Ne počutim se krivo, da se je najino prijateljstvo končalo, res ne.

Vem, znam biti naporna, sitna, tečna, karkoli negativnega. Pa je to dovolj, da prekineš vse, da enostavno pozabiš, da obstajam, da postaviš ob stran vse, kar sva do sedaj zgradila kot prijatelja? Resnično sem te imela za najboljšega prijatelja, ampak več kot očitno sem bila spet naivna in sem mislila, da je to obojestransko. Motila sem se. Pravijo, da se je motiti človeško. Ampak zakaj se potem ob vsem tem ne počutim kot človek ampak kot odvržena smet? Boli, res boli.

Kakorkoli že, želim ti, da si srečen. Želim ti, da je ona tista prava zate in upam, da te ceni in da te ima rada tako kot ti njo. 

Pravijo, da je vsako slovo težko, ampak če je treba, je treba, zatorej:

 ~ Zbogom, dragi prijatelj. ~

Life ends when you stop dreaming. 

Hope ends when you stop believing.
Love ends when you stop caring.
Friendship ends when you stop sharing.