Na željo nekoga pač :P

"Čau!"

Odvržem telefon na posteljo in odhitim pod tuš, da bom nared, ko pride. Stopim pod toplo, vročo vodo in tam kar stojim. Premišljujem, kaj se lahko zgodi. Strah me je, tako me že dolgo ni bilo. Še vedno kar stojim pod tušem in gledam v tista mila za telo. Izberem tistega, ki tako čudovito diši. Počasi se namilim. Začnem pri rokah, nadaljujem po prsih, trebuhu, vedno bolj navzdol. Za hip se ustavim. Misli mi zaidejo k njemu, par let nazaj. Bilo je ... lepo, dokler je trajalo, dokler ga nisem na grd način odslovila. Vroč curek vode mi zalije obraz in takrat se spomnim, da moram kar pohiteti, saj sva čez pol ure zmenjena, pri meni. Sama sem doma, nikjer nikogar. Na hitro sperem milo iz sebe, si umijem obraz, nanesem masko, medtem ko maska dela svoje, si nase nanesem mleko za telo, se nadišavim z najljubšim parfumom, v sobi pospravim posteljo, prižgem svečko, ki me vedno pomiri, srce pa še vedno bije s tako hitrostjo, kot da bi hotelo pobegniti iz mene ven.

Zvonec pri vhodu zazvoni. Ravno sem oblekla krilo in že hitim proti vratom. Preden se odpravim po stopnicah navzdol, se še zadnjič pogledam v ogledalo, si pogladim lase in si rečem, da bo še vse v redu. Odprem vrata in tam stoji on. Ni se veliko spremenil v teh letih. Poljubi me na lice. Vrata zaprem in jih zaklenem. "Boš kaj spil?" vprašam in mu pokažem pot do moje sobe, medtem ko se odpravim v kuhinjo po pijačo. Kar naprej si ponavljam, da bo vse v redu, da se ne bo zgodilo nič, česar si ne bi želela.

S kozarcema in pijačo pridem v sobo, kjer že stoji in čaka on. Usedeva se na posteljo, vsak na svoj konec, vsak s svojim kozarcem v roki. Pogovor nekako steče, vendar kar naenkrat oba ostaneva brez besed. Vstanem, da bi ga vprašala, če želi še kaj drugega, nakar vstane tudi on in me objame. Začutim, da se naježim po vsem telesu, srce razbija, v glavi imam nešteto različnih misli in opozoril, vendar jih spregledam in ga poljubim. Poljub kar traja in traja. Uleževa se na posteljo in se prepustiva dotikom, poljubom, nežnostim ...


Počasi se pomika pod mojo majico in se prebije do modrčka, katerega odpne tako hitro, da pozabim slediti dogajanju. Kar naenkrat sva gola na postelji, drug pred drugim, željna drug drugega. Zagrabi me, skupaj se obrneva tako da sem nad njim, imam vso kontrolo nad dogajanjem. Nežno se drgnem obenj in ga pri tem poljubljam, vse nižje in nižje. Slišim, čutim, kako hrepeni po meni, po moji bližini, kako zelo si želi malo nežnosti, malo grobosti in vse to mu dam. Moje roke na poti v južne kraje končno dosežejo tisto, kar so iskale. Moj pogled usmerim vanj, v njegov obraz, z rokami in jezikom pa počnem tisto, kar vem, da mu ustreza, tako kot nekoč. Ustreza mu tudi sedaj, tu pri meni, ob mojih dotikih, ponovno. Vzdihuje, medtem ko jaz uživam v južnem predelu. Kar naenkrat me potegne k sebi, me poljubi, me položi na hrbet in se spravi name. Pogled pove več kot 1000 besed, zato se mu samo nasmehnem in pokimam. Ko že mislim, da bo to to, da se dogodek vstopa v tople kraje približuje, se spravi na kolena in opravi stvar, tako kot je treba. Grabim vse, kar je okoli mene, skoraj da kričim od užitka, nakar si ga zaželim v sebi, zato mu v tej smeri tudi namignem. V tistem trenutku pozabim na zaščito, saj sem čisto odkopljena od sveta, totalno prepuščena njemu na milost in nemilost. Lepo mi je kot že dolgo ne. Poljubim ga. Najini telesi se prepletata in gibljeta v skupnem ritmu, kot jadrnice na enkrat razburkanem spet drugič mirnem morju. Neprestano me gleda, opazuje. Svojo nalogo opravlja abnormalno dobro. Vsi dvomi, ki so se pojavili pred njegovim prihodom, so se razblinili, kljub temu, da vem, da drugega od njega dobila ne bom. Še vedno se prepletava, zapletava, gibljeva v enakomernem ritmu, v ozadju oddaljena glasba, dokler ne konča. Pogleda me ves prepoten in se mi nasmehne ter me poljubi. V tistem trenutku bi lahko dosegla najbolj oddaljeno zvezdo in jo odtrgala. Nikoli si nisem mislila, da bo najino ponovno srečanje tako eksplozivno in nabito s poželenjem.

Obrnem se in ugasnem budilko na telefonu ter spim naprej v upanju, da se sanje nadaljujejo ... vendar se ne, saj moram kmalu v službo.

Oh, te sanje ...